Uradna stran častnega konzulata Kazahstana
Slovenski jezik
|
English

O republiki Kazahstan

Kazahstan

Republika Kazahstan je unitarna država s predsedniško obliko vladavine. Glede na ustavo se država razglaša za demokratično, sekularno, pravno in socialno državo, katere največje vrednote so posameznik, njegovo življenje ter njegove pravice in svoboščine.

Kazahstan je postal neodvisna država 16. decembra 1991. Glavno mesto je Astana. Državni jezik je kazaščina. Ruski jezik ima status jezika medetnične komunikacije. Denarna enota je tenge.

Predsednik Republike Kazahstan je vodja države, najvišji državni funkcionar, ki državo zastopa tako doma kot v tujini in določa glavne usmeritve njene notranje in zunanje politike. Predsednik simbolizira in zagotavlja enotnost med prebivalstvom in državno oblastjo, nedotakljivost Ustave ter pravice in svoboščine posameznika in državljana.

Vlada izvaja izvršilno oblast Republike Kazahstan, vodi sistem izvršilnih organov in nadzira njihovo dejavnost.

Parlament Republike Kazahstan je zakonodajno telo, sestavljeno iz dveh zbornic s časovno neomejenim delovanjem: Senat in Majilis (Spodnji dom).

Senat (Zgornji dom) sestavljajo v skladu z ustavo izvoljeni poslanci, po dva predstavnika iz vsake oblasti, iz mesta republiškega pomena (Almaty) in glavnega mesta Republike Kazahstan. Petnajst poslancev senata imenuje predsednik republike v skladu s potrebo, da so v Senatu zastopani nacionalni, kulturni in drugi pomembni interesi družbe. Majilis (Spodnji dom) sestavlja sto sedem poslancev, izvoljenih v skladu z ustavo. Devet od teh poslancev izvoli Narodna skupščina Kazahstana. Poslanci v Senatu so izvoljeni za dobo šestih let, poslanci v Majilisu pa za dobo petih let. Trenutno so v Majilisu zastopane tri stranke: Ljudska demokratična stranka "Nur Otan", Demokratska stranka Kazahstana "Ak zhol" in Komunistična ljudska stranka Kazahstan.

Glede na upravno-teritorialno ureditev je država razdeljena na 14 regij in 2 mesti republiškega pomena:

1. junija 2012 je Kazahstan štel 16,760.000 prebivalcev. Po popisu leta 2009 so v Kazahstanu živele naslednje narodne skupnosti:

Kazahstan se nahaja v središču evrazijske celine. Njegovo ozemlje obsega 2,724.900 kvadratnih kilometrov in je po velikosti deveta največja država na svetu. Na severu in zahodu meji na Rusijo – 7.591 km (najdaljša neprekinjena meja na kopnem na svetu), na vzhodu na Kitajsko – 1.783 km in na jugu na Kirgizistan – 1.242 km, Uzbekistan – 2.351 km in Turkmenistan - 426 km. Skupna dolžina kopenskih meja je 13.200 km. Razen tega ima na svojem ozemlju dve kopenski morji oz. celinski jezeri – Kaspijsko in Aralsko jezero. Kazahstan je največja država na svetu, ki nima neposrednega dostopa do svetovnega morja.

Velik del državnega ozemlja predstavljajo puščave – 44 % in polpuščave – 14 %. Stepe pokrivajo 26 % ozemlja, gozdovi pa 5,5 % . V Kazahstanu je 8.500 rek. Na njegovem ozemlju se nahaja severovzhodni del Kaspijskega jezera. Aralsko jezero si delita Kazahstan in Uzbekistan. V Kazahstanu je 48.000 velikih in manjših jezer. Največja med njimi so Aralsko in Balhaško jezero ter jezeri Zaisan in Alakol.

Zaradi oddaljenosti od oceanov ima Kazahstan ekstremno celinsko podnebje. Na severu je v januarju povprečna temperatura okoli -19 °C in na jugu -2 °C; v juliju je povprečna temperatura na severu okoli +19 °C in na jugu +28 °C. Poletja so vroča in suha, zime pa mrzle z veliko snega.

Republika Kazahstan je industrijska država. Eden glavnih virov njene gospodarske rasti je rudarstvo. Ima več kot 5000 nahajališč mineralnih surovin, katerih vrednost je ocenjena na nekaj deset bilijonov ameriških dolarjev. Po odkritih zalogah cinka, volframa in barita je vodilna država na svetu, druga po zalogah srebra, svinca in kromita, tretja glede bakra in fluorita, četrta glede molibdena in šesta glede zlata.

Kazahstan ima tudi velike zaloge nafte in plina, ki so skoncentrirane v zahodnem delu države. S črpanjem več kot 80 milijonov ton nafte in plinskega kondenzata na leto se uvršča v skupino vodilnih držav proizvajalk nafte na svetu. Do leta 2020 bodo letne količine povečali na 120 milijonov ton. Glede ugotovljenih zalog nafte je Kazahstan trenutno na 9. mestu na svetu, po rezervah premoga na 8. mestu in po rezervah urana na 2. mestu.

Tradicija državi narekuje, da veliko pozornosti nameni razvoju kmetijskega sektorja. Kazahstan je eden od desetih največjih izvoznikov žita in eden vodilnih izvoznikov moke. Kmetijstvo je dobro razvito na severu – 70 % obdelovalnih površin je namenjenih pridelavi žitaric za industrijsko predelavo - pšenica, ječmen, proso. Na jugu države gojijo riž, bombaž in tobak. Kazahstan je znan tudi po svojih vrtovih, vinogradih in nasadih buč. Živinoreja je vodilna panoga kmetijstva. Ključna področja živinoreje so ovčereja, konjereja, reja kamel, govedoreja in prašičereja. Razvita sta tudi perutninarstvo in ribištvo.

V kratkem zgodovinskem obdobju - od trenutka osamosvojitve leta 1991 do danes, se je BDP na prebivalca povečal za 16-krat - od 700 na 12.000 ameriških dolarjev, kar je izreden rezultat - tudi v primerjavi s hitro rastočimi jugovzhodnimi deželami, tako imenovanimi "tigri ". Po ocenah britanskih strokovnjakov Kazahstan v prvem desetletju XXI. stoletja sodi med 25 držav z najbolj dinamičnim gospodarstvom. Uvrstili so ga na tretje mesto, takoj za Kitajsko in Katarjem. Po kriterijih Svetovne banke se Kazahstan uvršča v dohodkovno zgornje sredinsko skupino držav.

Od osamosvojitve dalje je Kazahstan privabil tuje naložbe v vrednosti 150 milijard dolarjev, ki predstavljajo približno 70 % vrednosti vseh naložb v Osrednji Aziji. 1. junija 2012 so mednarodne denarne rezerve pod nadzorom države znašale približno 85 milijard ameriških dolarjev, od katerih je več kot 50 milijard US$ povezanih z državnim skladom za blaženje nihanj cen surove nafte, plina in kovin.

Analiza Svetovne banke »Doing Business« za leto 2011 je Kazahstan uvrstila na 47. mesto, pred vse države Skupnosti neodvisnih držav CIS (The Commonwealth of Independent States). Po raziskavah konkurenčnosti ga je Mednarodni inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) v istem letu uvrstil na 36. mesto, to je pred Indonezijo, Turčijo, Italijo in mnoge druge države.

Trgovinska menjava Kazahstana v letu 2011 je znašala več kot 125 milijard dolarjev. Glavni izvozni proizvodi so izdelki rudarske, naftne, energetske, metalurške, kemične in prehrambne industrije. Najpomembnejši trgovinski partnerji so Rusija, Kitajska, evropske države in Skupnost neodvisnih držav CIS.

Država uspešno izvaja program pospešenega, v diverzifikacijo usmerjenega industrijskega in inovativnega gospodarstva. V skladu s to strateško iniciativo se po vsej državi posodabljajo stara in odpirajo nova podjetja.

Kazahstan izvaja obsežen projekt obnove svilnate poti "New Silk Way", katerega cilj je oživiti zgodovinsko vlogo države kot povezovalni člen na celini in ga preoblikovati v največje poslovno in tranzitno središče v regiji, ki je most med Evropo in Azijo. Pričakovati je, da se bo kot rezultat tega mega-projekta tovorni promet preko države do leta 2020 povečal za skoraj 2-krat in bo znašal najmanj 50 milijonov ton na leto.

Velik potencial ima tudi turistični grozd Kazahstana, ki lahko bogastvo naravnega okolja in edinstveno kulturno-zgodovinsko dediščino države spremeni v nove priložnosti za razvoj.

V okviru obsežne modernizacije šolstva država gradi nove strokovne šole in univerze, svoja vrata odpirajo sodobni zdravstveni domovi in bolnišnice, izboljšuje pa se tudi sistem socialnega varstva.

Kazahstan je država z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Je neposredna naslednica državnih tvorb, ki so jih ustanovili nomadi Velike stepe. Posledično Kazahstan dosledno izvaja svoje glavno geopolitično poslanstvo - pomoč pri povezovanju in oblikovanju skupnega prostora miru in ustvarjalnosti v Evraziji.

Trenutno v državi živijo predstavniki 130-ih etničnih skupin. Posvetovalno-svetovalni organ za spodbujanje medetničnih odnosov - Skupščina narodov Kazahstana, uspešno deluje. Leta 2012 je v Astani potekal IV. kongres voditeljev svetovnih in tradicionalnih religij, ki se ga je udeležilo 85 delegacij iz 40-ih držav sveta. Od leta 2008 dalje se vodilni ekonomisti, analitiki in strokovnjaki z vsega sveta vsako leto udeležujejo Gospodarskega foruma v Astani. V začetku leta 2011 so v Astani in Almatyju uspešno potekale VII. zimske azijske igre. Reprezentanca Kazahstana je na ekipni lestvici zasedla prvo mesto.

Kot vodilna država v Srednji Aziji Kazahstan prispeva h krepitvi stabilnosti v regiji in dosega velike uspehe na mednarodnem prizorišču. Dokaz za to je predsedovanje Kazahstana OVSE (Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi) ter vodenje vrha te vplivne mednarodne organizacije decembra 2010 v Astani. Ena od pomembnih pobud je organizacija prve Konference o interakciji in merah izgradnje zaupanja v Aziji (azijska različica OVSE). Predsedovanje Kazahstana v Organizaciji islamskega sodelovanja - vodilni organizaciji v islamskem svetu - je imelo pozitiven feedback.

Kazahstan je tudi priznana vodilna sila v svetovnem protijedrskem gibanju. Prav tako aktivno sodeluje z različnimi državami partnerkami v okviru mednarodnih organizacij kot so CIS, SOC, Evrazijska ekonomska skupnost, itd.

Julija 2010 je bila ustanovljena Carinska unija med Belorusijo, Kazahstanom in Rusijo, ki je začela delovati 1. januarja 2012 kot skupni gospodarski prostor med temi državami. To združenje je namenjeno uspešnemu razvoju gospodarstva dežel članic in dvigu življenjskega standarda prebivalstva na podlagi načela prostega pretoka blaga in storitev, kot tudi pretoka finančnega kapitala in človeških virov v okviru meja treh držav.

Stabilna rast vseh gospodarskih panog, mednarodno priznanje in politična stabilnost so osnova za blaginjo kazahstanske družbe. Kazahstan je država, ki stremi k spoštovanju svoje kulturne tradicije in uspešno izkorišča ogromen ustvarjalni potencial v sodobnem, visoko konkurenčnem svetu.

akorda.kz